Umrl je ek. sv. Fric-Mirko Kumer (1937-2018)
Poslavljamo se od Frica-Mirka Kumra, ki nas je v življenju na veliko načinov obogatil, spremljal, bodril, opogumljal, vzgajal in nam posredoval krščanske vrednote. Njegove plemenite besede so nam velikokrat segle do srca. Rdeča nit njegovega življenjskega načela je bila delati dobro, graditi mostove do sočloveka, ohranjati ter spoštovati materin jezik in biti povezan z Bogom. Šmihelski župnik Slavko Thaler
Sivi jesenski oblaki so objeli Šmihelsko faro ter pliberško občino, ko je več sto žalnih gostov minulo sredo, 17. oktobra, prišlo v farno cerkev Šmihel pri Pliberku, da izrečejo ek. sv. Fricu Kumru , ki se je minulo soboto, 13. oktobra, za vedno poslovil od svojih najdražjih, zadnji pozdrav in zahvalo – vdovi Ančki, sinovom Tonetu, Lovru, Francu in Marjanu ter bratu Valentinu pa iskreno sožalje. Na njegovi zadnji zemeljski poti so ga pospremili številni domačini, prijatelji in znanci od blizu in daleč, predstavniki samostojnega političnega gibanja slovenske narodne skupnosti, predstavniki in uslužbenci Posojilnice-Bank ter številni člani zelene bratovščine. Ob krsti je bila častna straža iz vrst lovske družine Blato, ki je po maši zadušnici položila tudi krsto v grob. Okoli 150 lovcev iz več kot 20 lovskih družin iz Slovenije je izkazalo zadnjo čast lovskemu tovarišu, ki si je kot predsednik koroškega Kluba prijateljev lova (KPL) pridobil neminljive zasluge za čezmejno sodelovanje v alpsko-jadranskem prostoru ter zlasti še s Slovenijo. Še posebej je od tega profitirala tudi občina Pliberk. Fric Kumer je bil tisti, ki je imel zamisel, da se podkrepi alpsko jadranska ideja s posebnim razstavljalnim šotorom na pliberškem sejmu. Danes velja šotor Alpe Adria za eno največjih atrakcij sejma in predstavlja bistven prispevek k sožitju v evropskem duhu, za kar si je Fric Kumer od vsega začetka resno in dosledno prizadeval. Prav tako je uspešno iniciral pobratenje med občinama Pliberk in Goriška Brda.
Kako spoštovan in cenjen je bil ek. sv. Fric Kumer, pa ni dokazala samo pogrebna slovesnost, ki jo je vodil šmihelski župnik Slavko Thaler ob asistenci pliberškega dekana Ivana Olipa ter drugih sobratov ter ob glasbeni spremljavi šmihelskih pevcev in rogistov »Petzen« (Peca). Že na predvečer, ko so zanj molili v pliberški mrtvaški veži, se je od njega poslovila množica žalnih gostov, kakršne še ne pomnijo v Pliberku. V slovo so mu zapeli domači zbori MePZ Podjuna, MoPZ »Foltej Hartman«, kvintet Donet in Lovski zbor. Zapeli in molili so za moža, očeta in javnega delavca, ki je zapisal v poslovilnem pismu, prebranem od župnika Thalerja na pogrebni slovesnosti:
Rad bi se zahvalil vsem tistim, ki ste me med mojim delovanjem v raznih društvih, ustanovah in organizacijah spremljali, mi nesebično pomagali in dobronamerno svetovali. Moja srčna želja je, da bi v naši deželi Koroški resnično zavladala pravičnost in poštenost do naše narodne skupnosti, da bi naši rojaki še naprej cenili vrednote svojih prednikov, da bi sledili njihovemu izročilu in da bi vse to bogastvo tudi ponosno posredovali svojim potomcem.
Poleg dela na kmetiji in skrbi za družino je Fric Kumer vse svoje življenje delal za blagor slovenske narodne skupnosti, enakopravno narodnostno sožitje ter za dobrobit pliberških občanov, pri tem pa nikoli ni pozabil poudariti: »Brez žene Ančke ne bi mogel opravljati svojih številnih funkcij.«Kot že njegov oče Mirko Kumer-Črčej, se je v mladih letih udejstvoval v kulturnem društvu KPD Šmihel in mu predsedoval med letoma 1963 in 1979. V občinski politiki je nasledil svojega očeta leta 1973 in jo sousmerjal celih 26 let. Med letoma 1985 in 1989 je predsedoval Klubu slovenskih občinskih odbornikov, leta 1980 pa je prevzel vodstvo Kluba prijateljev lova. Še posebej srečen je bil, da mu je kot ustanovnemu predsedniku društva Kulturni dom Pliberk uspelo skupaj s sodelavci uresničiti ta izredno pomembni projekt za Pliberk in okolico. Upravnemu odboru pliberške Posojilnice je predsedoval od leta 1995 do 2005, nato pa do leta 2014 nadzornemu odboru. Številna odlikovanja niso izostala, med njimi Medalja za častna dejanja Republike Slovenije, Veliki zlati častni znak dežele Koroške ter Tischlerjeva nagrada, prav tako pa ga je občinski svet Pliberk soglasno imenoval za častnega občana. Vse svoje funkcije je Fric Kumer izvajal preudarno in uspešno v smislu pesnika Simona Gregorčiča, goriškega slavčka: »Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.« Ob vsem tem je bil še posebej vesel, da sta bila iz vrst samostojnega političnega gibanja izvoljena za župana Franc-Jožef Smrtnik in Bernard Sadovnik, kot je bil med letoma 1954 in 1958 izvoljen za župana tudi njegov oče takrat samostojne občine Blato. Ko smo ga lani ob njegovi 80-letnici vprašali, kaj si želi ob osebnem jubileju, je odgovoril: »Mir v družini, deželi in na svetu. Za slovensko narodno skupnost pa si želim, da bi še dolgo obstajala. Če se bodo naši ljudje zavedali, da je treba govoriti z otroki slovensko, se bo ta želja tudi izpolnila. Sam uživa sedaj Fric Kumer svoj večni mir. Ostal nam bo v trajnem spominu. (Janko Kulmesch/Novice)