Dominik Čertov: »Kilogram za kilogramom postajaš boljši«

Dvigovanje uteži sega daleč v preteklost, saj je znano, da so že 1000 let pred našim štetjem na Kitajskem uporabljali to aktivnost za primerjanje sposobnosti ljudi. Dviganje uteži pa je bilo tudi sprejemni preizkus vojakov z namenom, da se uvrstijo v vojsko v času vladanja takratne dinastije. Kot šport se je olimpijsko dvigovanje uteži uveljavilo v 19. stoletju, leta 1896 pa se je pojavilo prvič na olimpijskih igrah v Atenah. Takrat je tekmovanje potekalo v dveh disciplinah, in sicer samo z eno roko in z obema rokama. Od leta 1976 naprej sta se uveljavila dva dviga, nalog in sunek ter poteg, ki ostajata nespremenjeni disciplini še dandanes. Na tekmovanjih dvigalci tekmujejo v obeh disciplinah posebej ter v seštevku obeh dvigov. Na tekmovanjih najprej vsi dvigalci tekmujejo v potegu, nato sledi odmor in za tem še nalog s sunkom. Kot že samo ime dviga pove, je nalog in sunek sestavljen iz dveh delov. V prvem delu se olimpijska ročka dvigne s tal in v enem neprekinjenem gibu potuje ob telesu na sprednji del ramen, kjer se palica naloži. Sledi sunek, kjer dvigalec potisne palico nad glavo s pomočjo rahlega počepa in eksplozivnega sunka z nogami. Dvig se šteje kot uspešen, ko je palica na popolnoma iztegnjenih rokah nad glavo, stopala poravnana in dvigalca ne zanaša. Poteg pa je sestavljen le iz enega giba, kjer mora dvigalec dvigniti palico nad glavo in ostati v stacionarnem položaju. Če je poskus veljaven odločajo na tekmovanjih trije sodniki. 

Zaradi uspešnih tekmovanj v CrossFitu je Dominka Čertova pred letom dni nagovoril eden izmed najbolj uspešnih klubov olimpijskega dviganja uteži v Avstriji, SK Voest Linz, in ga vprašal, ali bi se začel ukvarjati s tem športom. »60 odstotkov je sama tehnika, ostalo je pa moč«, pravi Dominik v pogovoru in k temu še dodaja, da je posebnost tega športa, da takoj vidiš napredek in lahko opazuješ, kako postaneš kilogram za kilogramom boljši. K športu pa ga spodbuja tudi želja po perfektni tehniki, saj že milimetri odločajo, ali bo tovor dvignil ali ne.  

V času korone je imel srečo, da je lahko opravljal treninge doma v skednju. Nekaj uteži je imel doma, preostale pa je dobil od CrossFit centra iz Celovca. Njegov brat pa mu je nabavil še olimpijsko palico. Kakor je v pogovoru omenil, je doma močno napredoval. Načrte za treninge je dobil tedensko od trenerja Michaela Graschitza. Preko telefona sta bila stalno v stiku in analizirala poslane video posnetke poskusov ter na podlagi teh izboljšalevala tehniko.

Že kmalu bo na sporedu prvo tekmovanje, namreč deželno prvenstvo Zgornje Avstrije. Dominik vidi to tekmovanje bolj kot poskusno tekmovanje. Veliki cilj za letošnjo sezono je bilo državno prvenstvo, toda ni še čisto jasno, ali ga bodo letos izpeljali ali ne. Zato trenutno zasleduje nov cilj, namreč doseči normo za evropsko prvenstvo v naslednjem letu. Že začetek oktobra pa bo s svojo ekipo prvič nastopal v najvišji avstrijski ligi olimpijskega dviganja uteži. Uspešen športnik je pogovor zaključil s tem, da brez podpore staršev in sponzorjev ta pot nikakor ne bi bila možna. (sr/sšz/novice)