Icon Splošno - Generelles

Pikado - igra, ki se v veliki meri odvija v glavi

Pikado je šport, pri katerem igrata dva igralca eden proti drugemu. Vsak igralec ima komplet treh puščic, ki predstavljajo en krog metanja. Igralca izmenično mečeta na tarčo. Pikado tarča ima obliko kroga in je sestavljena iz več polj, ki vsako predstavlja določeno število točk. Polja se delijo na tri tipe. Navadno polje vrne enkratno vrednost točk. Dvakratno polje vrne dvakratno vrednost in je postavljeno na zunanji rob tarče. Trikratno polje vrne trikratno vrednost in je postavljeno med navadnima poljema. V sredini sta še polji za 50 točk (rdeče) in 25 točk (zeleno). Najbolj popularni način igre je igra na 501 točko. Pri tem načinu vsak igralec igro začne s 501 točkami. Med igro igralca izmenično mečeta svoje puščice, po tri hkrati. Ob metu na določeno polje se število točk igralca zmanjša za vrednost polja. Igralec, ki prvi izniči svoje točke, trenutno zmaga igro, s pogojem, da mora zadnji met zadeti v dvakratno polje. Že nekaj časa se s tem športom ukvarja Izidor Sturm. Pogovorili smo se z njim o tem, kako je prišel do pikada in o posebnem čaru, ki ga izžareva ta šport. (sr/sšz/novice)

Kako si prišel do tega športa?

Leta 2018 sem začel spremljati svetovno prvenstvo pikada po televiziji. V tem času je pri nas v kleti že visela tarča. Z očetom sva gledala tekme in potem tudi sama vedno bolj začela igrati v domači kleti. Razvilo se je to tako daleč, da sva igrala skoraj že vsak dan. Nekaj mesecev kasneje nama je prišla zamisel, da bi se rada pomerila tudi z drugimi in začela sva se pozanimati, kje so kakšni turnirji . Naletela sva na turnir, ki ga je organiziralo moje zdajšnje moštvo. Preko prvega turnirja, katerega sem igral, sem tudi prišel do celovškega društva DartRunde Bimbuschi (ime društva je nastalo iz vzdevkov ustanoviteljev), ki tekmuje v koroški ligi. 

Kako se je to razvijalo naprej?

Ko sem tedaj prvič prišel v stik s tem društvom, je trajalo še pol leta, da sem se pridružil ekipi. Že pri turnirju sem videl, da so v društvu simpatični ljudje. Potem sem se lotil tega športa. V društvu se je potem spremenil trening, da nisva samo oče in jaz igrala doma, temveč sem hodil tudi na redne treninge, večinoma dvakrat na teden, ker pa sem se hotel izboljšati, pa sem doma tudi še treniral približno trikrat po uro in pol.

Kako potekajo treningi?

Trening kot tak v društvu v bistvu ni klasičen trening. Je bolj to, da se meriš z drugimi in se družiš. Igramo normalno igro, eden proti drugemu. Pri treningu doma imaš različne vaje, kot na primer tako imenovano igro 121. Tam imaš 121 točk in devet puščic, ki jih moraš spraviti na nič. Kakor pri pravi igri, pa moraš zaključiti z duplo. Če ti uspe, greš na 122, vedno za eno naprej. Če ti to ne uspe, padeš ponovno na 121. Če ti uspe zaključiti s tremi puščicami, se številka fiksira, in se nato vedno vračaš samo še do te številke. S to vajo vadiš zaključek, ker moraš vedno zaključiti z duplo, pa tudi računanje, kako prideš do zaključka. Pomembno pri tem je namreč tudi računanje. Pri prvem turnirju sem imel še kartico, na kateri so bile navedene vse možne poti; na primer, če ti ostane 87, da vržeš trikrat 17 in potem dvakrat 18. S časom se na to navadiš in odkriješ svoje lastne poti, ki ti najbolj ustrezajo.

Kako se pripravljaš na tekmo?

Jaz sem eden izmed redkih, ki se ogreje pred tekmo, nasprotniki pa me pri tem večino čudno gledajo. Večina kar pride in začne igrati. Ker sem drugače tudi športnik, vem kako je ogrevanje pomembno. To tudi opazim pri svoji igri. Če se prej ogrejem, tudi prej pridem do svoje najboljše igre, ker sem pač že ogret, če nisem, pa rabim več časa.

Kakšna je posebnost tega športa?

Mentalni aspekt, da če hočeš zmagati, mora biti v glavi zelo močen. Pomembno je, da te ne zmotijo majhne stvari, kot so okoliščine, v katerih igraš. Na primer, če nasprotnik vrže 180 točk, da te to ne spravi iz tira in da če igraš slabo, ne izgubiš živcev. To je  igra, ki se odvija v veliki meri v glavi. Po mojem je najbolje, da si spočit in da imaš glavo prosto. Ne smeš imeti v glavi sto stvari, na katere moraš še misliti. Če imaš nekaj, kar te vznemirja, kar težje igraš.