Študij športa je nekaj posebnega

Že v prejšnji objavi smo pogled usmerili na bodoče učitelje in učiteljice športa in se z njimi pogovorili o tem, kaj jim pomeni šport, zakaj so se odločili za to pot, kakšne nasvete bi dali osebam, ki se zanimajo za študij športa in jih skrbi sprejemni izpit, ter o tem, kako koronavirus vpliva na njihov študij. V tokratni številki smo se pogovorili z Davidom Ressmannom, študentom na dunajski univerzi, in Andijem Smrtnikom, študentom na celovški univerzi.

David Ressmann

Že od vsega začetka je David Ressmann želel študirati šport. Toda zaradi civilne službe, ki jo je tedaj opravljal do oktobra, pri vpisu na dunajsko univerzo ni imel možnosti, da bi se pripravil na sprejemni izpit, ki je potekal septembra. Tako se je sprva vpisal na študij zgodovine in zemljepisa, pedagoško smer, in šele kasneje, po opravljenem sprejemnem izpitu, dodal k svojim predmetom še šport, s katerim se je želel od vsega začetka ukvarjati.

Na sprejemni izpit se je specifično pripravljal. Preko ponudb dunajske univerze za priprave za sprejemni izpit se je pripravljal predvsem na športne dejavnosti, ki jih še ni tako dobro obvladal. Pri pripravah je opazil, da je potreben čas za dobro pripravo. Opazil je tudi, da je pomembno, da znaš vse vsaj malo, ni pa treba določenih stvari obvladati perfektno. Treba je pri vseh dejavnostih biti tako dober, kot to zahtevajo. 

Razliko od drugih študijev vidi v tem, da ima študij športa veliko praktičnih predmetov. Do sedaj je pri športu opravil več praktičnih vaj, obdelal je veliko teorije pri zgodovini in zemljepisu in je to bila zanj dobra uravnoteženost. Študij športa se mu zdi zanimiv, saj je sestavljen iz zanimivih izzivov in mnogih možnosti, da poskusiš kaj novega. 

Čas pandemije je zelo vplival na njegov študij. Teoretični predmeti so potekali po spletu, praktični pa deloma tudi v živo. Navsezadnje pa je bilo veliko manj prakse, ker so predavanja potekala v manjših skupinah. Manj prakse pa je pomenilo več teoretičnega dela, ki so ga morali opravljati kot nadomestilo. 

 

Andi Smrtnik

Šport je za Andija Smrtnika nekaj najvažnejšega v življenju, saj je z njim tesno povezan od mladih nog. Imel je to srečo, da je doraščal doma z brati in sestrama, s katerimi se je vsestransko športno udejstvoval. Tako ni presenetljivo, da je šport zanj postal nekaj zelo pomembnega.  

Študij športa bi bila njegova prva izbira. Toda ko se je vpisal na univerzo, bi to lahko naredil samo v Gradcu. Ko se je pred kratkim odprla možnost študirati šport tudi v Celovcu, se je hitro odločil za vpis, saj je kazalo, da mu je bilo to nekako usojeno. 

Bil je med prvimi, ki je uspešno opravil sprejemni izpit za študij športa na celovški univerzi, pa čeprav je na sprejemni izpit prišel s poškodovanim komolcem in prstom. Za pripravo je sprva preveril, kaj vse že zna in česa še ne. Dejavnosti, ki jih ni obvladal, je nato izuril preko pripravljalnih tečajev za izpit, ki jih ponuja univerza. Po eni strani opaža, da so mu tečaji veliko pomagali, na drugi strani pa mu je pri določenih vajah pomagal tudi talent. Pri izpitni situaciji je pomembno vlogo igral tudi adrenalin, ki je doprinesel v določenih situacijah tiste določene potrebne odstotke, ki so odločilni za uspeh.  

Andi Smrtnik opaža, da je študij športa nekaj posebnega in se razlikuje od vseh drugih študijev zaradi oseb, ki jih tam spoznaš. Spoznava navdušence za šport, ki so si med seboj podobni. Tako nastane neka posebna atmosfera in izoblikuje se kolegialnost, kar se Andiju zdi zelo pomembno in ga tudi vedno spet razveseli. 

Kot pri vseh ostalih študijih je tudi na študij športa vplival koronavirus. Vse, kar je bilo možno, so izvedli preko spleta. Pri praktičnih predavanjih pa je od začetka tega semestra veljalo pravilo 2G in izvedli so jih lahko tudi v živo ob upoštevanju predpisanih ukrepov.